lèye
Prononçaedje
candjîEtimolodjeye 1
candjîDo viebe « lèyî ».
Codjowas
candjîlèye
- lai ; indicatif prezintrece, prumire djin do singulî, do viebe « lèyî » (« leyî » e rfondou).
- lait ; indicatif prezintrece, prumire djin do singulî, do viebe « lèyî » (« leyî » e rfondou).
- In papillon n’est bia qu’ si on l’ lèye cavoler. — Edmond Wartique, À qwè bon ?, Les Cahiers wallons, lº 11, 1937, p. 176.
- laiye ; suddjonctif prezintrece, prumire et troejhinme djins do singulî, do viebe « lèyî » (« leyî » e rfondou).
Sourdants
candjîEtimolodjeye 2
candjîLoukîz a : « leye ».
Prono d’ djin tonike
candjîlèye
- leye, prono del riwaitante.
- Djhan-Piére aveût’ n’bacèle, ine andje, ossi bèle qu’èle èsteût bone, â pont qu’on l’aveût surnomé li Madône dè molin, èt c’ èsteût por lèye qui l’moûnî volév’ todi acrèhe si ritchèsse. — Lucien Gillard, Li vî molin, Les Cahiers wallons, lº 3, 1937, p. 37.