Loukîz eto : sake, sakè.

Etimolodjeye 1

candjî

Sustantivaedje di : « *ne sa qué » (vî walon po « èn sai ké », « dji n' sai ké »), ricomprins, po fôrmer l' femrin, come èn addjectif avou l’ cawete « --é » (fåsse cawete); mot cité dins l’ FEW 11 198a.

Prononçaedje

candjî

Addjectif

candjî
singulî pluriyal
omrin saké sakés
femrin padrî sakêye sakêyes
femrin padvant sakêye sakêyès

saké omrin

  1. (purade eployî come addjectif sudjetrece) sins foice, ene miete malåde.
  2. (come addjecif djondrece, todi metou padvant l’  no) sins grande cwålité, sins grande valixhance.
  3. (come addjecif djondrece, todi metou padvant l’  no) di mwaijhe cwålité.
  4. (mot d’ meteyo) mwais, do tins.
Parintaedje
candjî

sakêymint

Sinonimeye
candjî
tos les sinses
sins foice, ene miete malåde
sins grande cwålité
Contråve
candjî
  • santiveus, santivåve
  • prumî, al leccion
Mots vijhéns
candjî

minme tcherpinte avou « n' sa »

Sipårdaedje do mot
candjî

Basse Årdene, Bote di Djivet

Ortografeyes
candjî

 Loukîz a : « sakêye »

Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :
Li mot n’ est nén dins : S36, S44, O2, O81, O100, G203 (ratindou pol mwais tins), G215 (ratindou po ene mwaijhe santé)
Ratournaedjes
candjî
sins foice, ene miete malåde
sins grande cwålité
di mwaijhe cwålité
mwais, pol tins

Sourdants

candjî

Etimolodjeye: CE2 p. 290-292.

Sustantif

candjî
singulî pluriyal
omrin saké sakés
femrin sakêye sakêyes

saké omrin

  1. sacwè di mwaijhe cwålité.
    • Mins on côp k' ti touméves so on laid crawieus åbe, onk k' aveut crexhou d' mizere d' aveur poûssî l' long d' l' aiwe, u co a des plaeces k' i gn a ki n' edurèt nén l' tchinne, adon ti n' aveus k' deus metes di schoice, et co del sakêye Lucyin Mahin, Ène bauke su lès bwès d’ l’ Ârdene, p. 37 (fråze rifondowe).
Ratournaedjes
candjî
acwè di måle cwålité

Etimolodjeye 2

candjî

Calcaedje do francès « saké », lu-minme d' on calcaedje do djaponès «  » (« gote, alcol »).

Sustantif

candjî
singulî pluriyal
saké sakés

saké omrin (cåzu todi singulî)

  1. (abwesson) gote do Djapon, fwaite avou do riz.
    • Li saké, ça gostêye come li peket ?