såvadje
Etimolodjeye
candjîTayon-bodje latén “silvaticus” (des bwès), fwait di "silva" (bwès) et l' cawete latene -aticus, çou ki dene on mot walon avou l’ cawete « -aedje » (des sustantifs fwaits so des nos).
Prononçaedje
candjî- AFE :
- diferins prononçaedjes : /sɔːvat͡ʃ/ /saːvat͡ʃ/ /soːvat͡ʃ/ /soːvaːt͡ʃ/ (betchfessî å)
- prononçaedje zero-cnoxheu : /sɔːvat͡ʃ/
Addjectif
candjîsingulî | pluriyal | |
---|---|---|
omrin | såvadje | såvadjes |
femrin padrî | såvadje | såvadjes |
femrin padvant | såvadje | såvadjès |
såvadje omrin et femrin (come addjectif djondrece, metou padvant u padrî l’ no)
- ki s' moenne waeraxhmint (djin).
- ki n' est nén ahivé (plante), ki n' est nén aclevé (biesse).
- Vos dirîz, cwand i lyi prind ene brijhe,
Ki totafwait l’ djinne, k’ ele si plind,
Et k’ gn a ene sakî la, k’ on n’ voet nén,
Ki flaxhe sor leye des côps d’ corijhe
Pol rinde pus såvadje k’ ele n’ est— Joseph Vrindts, ”Vîx Lîge” (1901), p.11, “Li Bonne Chance fait tot” (fråze rifondowe). - Sourdon loucant vosse rôbe ki s' disrôle et ki danse,
Molén ki toûne, cloke ki xhiltêye, såvadjès fleurs ! — Louis Lagauche, "L' inmant", (1947), A l’Årdène, p. 146 (fråze rifondowe).
- Vos dirîz, cwand i lyi prind ene brijhe,
- mwais, avou do foirt vint, tot djåzant do tins.
- Ki l’ djournêye soexhe boune ou såvadje,
I pexhe, di-st i, po touwer l’ tins— Joseph Vrindts, ”Vîx Lîge” (1901), p.15, “Li Pèheu à l’Vège” (fråze rifondowe). - A l' anuti, i cmincive a ploure et i fjheut såvadje; djusse do bon tins po-z aler a l' afut — Lucyin Mahin (fråze rifondowe).
- Ki l’ djournêye soexhe boune ou såvadje,
Parintaedje
candjîMots d’ aplacaedje
candjî- (plantes) såvadje agnon, såvadje bouyon, såvadje cerijhî, såvadje cécoreye, såvadje cierfou, såvadje clåve, såvadje côre, såvadje crusson, såvadje espinasse, såvadje feno, såvadje fréjhî, såvadje gurzalî, såvadje yacinte, såvadje lankete, såvadje lén, såvadje maronî, såvadje moståde, såvadje måvlete, såvadje milet, såvadje panåjhe, såvadje passe-fleur, såvadje påte, såvadje pilé, såvadje pinsêye, såvadje pourpî, såvadje poes, såvadje poeve, såvadje rådisse, såvadje rômarin, såvadje rôze d' Edjipe, såvadje rôzî, såvadje saedje, såvadje sårdjete, såvadje scôrsionaire, såvadje sené, såvadje tchene, såvadje té, såvadje toubak, såvadje vece, såvadje violete (C89)
- (biesses) : såvadje åwe
- såvadje no
- Såvadje Inne
Sinonimeye
candjî- (ki s' moenne waeraxhmint) : waeraxhe
Ortografeyes
candjîAprès 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :
E rfondou walon :
Ratournaedjes
candjîki s' moenne waeraxhmint
ki n' si plante nén, ki n' s' acleve nén
Sustantif
candjîsingulî | pluriyal | |
---|---|---|
omrin et femrin |
såvadje | såvadjes |
såvadje omrin et femrin
- onk, ene ki s' moenne waeraxhmint.
- K' a dj' di keure do vey les såvadjes
Nosse cru come des galopeas. — Louis Lagauche, "L' inmant", (1947), Li briyolet, Tchanson d’on vî Hutwès, p. 144 (fråze rifondowe). - Vos pasrez tertos al guiliotene, bande di såvadjes ! — Paul-Henri Thomsin, ratournant Li diâle è cwér, ine avinteûre di Bakelandt l’èspiyon di Napolèyon à Lîdje, 2009, p. 34 (fråze rifondowe).
- K' a dj' di keure do vey les såvadjes