såvadje
Walon (Rifondou) candjî
Etimolodjeye candjî
Tayon-bodje latén “silvaticus” (des bwès), fwait di "silva" (bwès) et l' cawete latene -aticus, çou ki dene on mot walon avou l’ cawete « -aedje » (des sustantifs fwaits so des nos).
Prononçaedje candjî
- AFE :
- diferins prononçaedjes : /sɔːvat͡ʃ/ /saːvat͡ʃ/ /soːvat͡ʃ/ /soːvaːt͡ʃ/ (betchfessî å)
- prononçaedje zero-cnoxheu : /sɔːvat͡ʃ/
Addjectif candjî
singulî | pluriyal | |
---|---|---|
omrin | såvadje | såvadjes |
femrin padrî | såvadje | såvadjes |
femrin padvant | såvadje | såvadjès |
såvadje omrin et femrin (come addjectif djondrece, metou padvant u padrî l’ no)
- ki s' moenne waeraxhmint (djin).
- ki n' est nén ahivé (plante), ki n' est nén aclevé (biesse).
- mwais, avou do foirt vint, tot djåzant do tins.
- A l' anuti, i cmincive a ploure et i fjheut såvadje; djusse do bon tins po-z aler a l' afut — Lucyin Mahin (fråze rifondowe).
Parintaedje candjî
Mots d’ aplacaedje candjî
- (plantes) såvadje agnon, såvadje bouyon, såvadje cerijhî, såvadje cécoreye, såvadje cierfou, såvadje clåve, såvadje côre, såvadje crusson, såvadje espinasse, såvadje feno, såvadje fréjhî, såvadje gurzalî, såvadje yacinte, såvadje lankete, såvadje lin, såvadje maronî, såvadje moståde, såvadje måvlete, såvadje milet, såvadje panåjhe, såvadje passe-fleur, såvadje påte, såvadje pilé, såvadje pinsêye, såvadje pourpî, såvadje poes, såvadje poeve, såvadje rådisse, såvadje rômarin, såvadje rôze d' Edjipe, såvadje rôzî, såvadje saedje, såvadje sårdjete, såvadje scôrsionaire, såvadje sené, såvadje tchene, såvadje té, såvadje toubak, såvadje vece, såvadje violete (C89)
- (biesses) : såvadje åwe
- såvadje no
- Såvadje Inne
Sinonimeye candjî
- (ki s' moenne waeraxhmint) : waeraxhe
Ortografeyes candjî
Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :
E rfondou walon :
Ratournaedjes candjî
ki s' moenne waeraxhmint
ki n' si plante nén, ki n' s' acleve nén
Sustantif candjî
singulî | pluriyal | |
---|---|---|
omrin et femrin |
såvadje | såvadjes |
såvadje omrin et femrin
- onk, ene ki s' moenne waeraxhmint.
- Vos pasrez tertos al guiliotene, bande di såvadjes !— Paul-Henri Thomsin, ratournant Li diâle è cwér, ine avinteûre di Bakelandt l’èspiyon di Napolèyon à Lîdje, 2009, p. 34 (fråze rifondowe).